Različne kriptovalute podrobno

Predstavljajte si, da lahko denar pošljete komur koli na svetu, ob kateri koli uri, brez banke kot posrednika. Na tej zamisli temelji Bitcoin.

Bitcoin (BTC) je bil prva kriptovaluta. Začel je delovati januarja 2009, nekaj mesecev potem, ko je oseba ali skupina pod imenom Satoshi Nakamoto objavila devetstransko belo knjigo. Nihče zagotovo ne ve, kdo je Satoshi.

Bitcoin deluje na javni evidenci, verigi blokov (blockchain), ki jo usklajeno vzdržujejo tisoči računalnikov po vsem svetu. Ne izdaja ga nobeno podjetje, banka ali vlada in nihče ne more sam spremeniti njegovih pravil.

Ljudje ga uporabljajo na dva glavna načina: za pošiljanje vrednosti prek interneta in kot naložbo, ki jo hranijo. Nekateri mu pravijo „digitalno zlato“. To je le primerjava, ne pa dejstvo o njegovi prihodnji vrednosti.

Ponudba. Nikoli ne bo več kot 21 milijonov BTC. Marca 2026 jih je obstajalo že več kot 20 milijonov; preostali bodo nastajali vse počasneje do približno leta 2140.

Rudarjenje. Računalniki, imenovani rudarji, približno vsakih 10 minut tekmujejo, kdo bo dodal naslednji blok. To je dokaz o delu (proof of work): porablja elektriko, zato je goljufanje drago. Zmagovalec dobi novo ustvarjene bitcoine.

Prepolovitve. Vsakih 210.000 blokov (približno štiri leta) se ta nagrada prepolovi: s 50 BTC na blok leta 2009 na 3,125 BTC od 20. aprila 2024 (slika). Prepolovitve upočasnijo nastajanje novih kovancev, cene pa ne določajo.

Uporablja se za:

• Pošiljanje vrednosti čez meje brez banke. Nov blok potrdi prenose približno vsakih 10 minut; pri velikih zneskih ljudje pogosto počakajo na več blokov.
• Hranjenje kot naložbo. V ZDA obstajajo promptni bitcoin ETF-ji (skladi, ki hranijo bitcoine in kotirajo na borzah) od januarja 2024; v Evropi podobni borzni produkti (ETP) kotirajo že leta. Kotacija ne pomeni, da ga regulatorji priporočajo, in ne zmanjša cenovnega tveganja.
• Majhna, hitra plačila prek omrežja Lightning, plačilne plasti, zgrajene nad Bitcoinom.

Kaj ni: ni anonimen (vsaka transakcija je javna, manjkajo le imena). V večini držav ni zakonito plačilno sredstvo. Ne krije ga niti zlato niti država: njegova vrednost je odvisna od tega, koliko so ljudje zanj pripravljeni plačati.

Velika nihanja cene. Bitcoin je že večkrat izgubil več kot polovico vrednosti. Z okoli 69.000 $ novembra 2021 je padel na okoli 15.500 $ novembra 2022, 6. oktobra 2025 zrasel na okoli 126.000 $ in 1. julija 2026 padel na okoli 58.500 $ (približne cene iz javnih tržnih podatkov, kot je CoinGecko; slika prikazuje le te štiri datume).

Energija. Dokaz dela porablja veliko elektrike, zaradi vpliva na okolje pa je deležen široke kritike.

Koncentracija. Leta 2026 večino novih blokov sestavi peščica velikih rudarskih skupin.

Napake in propadi. Transakcij ni mogoče razveljaviti, izgubljeni ključi pa pomenijo izgubljene kovance. Platforma Mt. Gox je propadla leta 2014, potem ko je izginilo več sto tisoč BTC.

Pretekla uspešnost ni zanesljiv kazalnik prihodnjih rezultatov.

Cene kriptovalut lahko močno narastejo in padejo, zato lahko izgubite del ali ves denar, ki ste ga vložili. Kriptovalute niso zajete v zaščiti vlog. Ta lekcija je namenjena izobraževanju in ni finančno svetovanje.

Zapomnite si:

• Bitcoin (2009) je prva kriptovaluta: javna evidenca, ki jo vodi omrežje, brez podjetja ali vlade na čelu.
• Ponudba je omejena na 21 milijonov. Novi kovanci nastajajo z rudarjenjem, prepolovitve pa to upočasnjujejo.
• Njegova cena je močno nihala v obe smeri. Fiksna ponudba ni obljuba vrednosti.

Trenutne podatke o bitcoinu si oglejte na njegovi strani v aplikaciji: Bitcoin (BTC).

Cene kriptovalut lahko močno narastejo in padejo, zato lahko izgubite del ali ves denar, ki ste ga vložili. Kriptovalute niso zajete v zaščiti vlog. Ta lekcija je namenjena izobraževanju in ni finančno svetovanje.

Sledi: Kaj je Ethereum?, veriga blokov, ki izvaja programe, ne le plačila.